BLOG, FITNES IN ZDRAVJE

Ste vedeli, da je osteopenija predstopnja osteoporoze?

Osteoporoza je bolezensko stanje, pri katerem je poleg zmanjšane mineralne gostote kosti značilna tudi sprememba notranje zgradbe kosti, katere posledica sta krhkost kosti in zlomi. Osteoporoza predstavlja javnozdravstveno težavo, ki jo lahko obvladujemo z redno fizično aktivnostjo in zdravo prehrano. Vsak dan v državah Evropske unije utrpi osteoporotični zlom 1700 ljudi, 650.000 ljudi vsako leto. V postmenopavzalnem obdobju osteoporozni zlom utrpi 50 % žensk, najbolj problematični sklepi so kolk, hrbtenica in zapestje. S starostjo tveganje za nastanek osteoporotičnih zlomov hitro narašča.

Pri 50-letni ženski znaša možnost nastanka osteoporoze kar 40 %. Čeprav je bolezen pogostejša v starosti, to ne pomeni, da se pojavlja izključno med starejšimi. Pojavi se lahko tudi pri mlajših osebah, starih 30 let ali manj. Stroški zlomov pa so ogromni tako v državah Evropske unije kot v ZDA.

Človeški skelet je sestavljen iz mineralne (67 %) in proteinske komponente (33 %). Mineralna komponenta zagotavlja trdnost; organsko-proteinski del, ki je večinoma iz kolagenskih vlaken, pa zagotavlja odpornost proti pritiskom. Tkivo krepijo kalcijeve soli, kjer je shranjenih približno 98 % zalog telesnega kalcija. Kost pa ni trdna mineralna gmota, temveč kompleksen sistem povezan z ožiljem, ki dovaja kalcij in je zelo dinamičen. Ob normalni homeostazi telo porablja kalcij za vzdrževanje izvenceličnih zalog iz žilnega sistema, če se raven kalcija znatno zniža, pa začne porabljati shranjen kalcij v kosteh, da bi zagotovilo potrebe drugje v telesu. Težava nastane, kadar je vnos kalcija dolgotrajno prenizek. Takrat se začne zmanjševati kostna gostota. Ko se kostna gostota močno zniža nastopi predbolezensko stanje, osteopenija. To stanje se lahko nadaljuje v bolezen, imenovano osteoporoza. Po 30. letu telo naravno začne izgubljati kostno gostoto. Ženske izgubijo ob staranju približno 8 % kostne mase na desetletje, moški pa 3 %. Razlika je zaradi različnega delovanja hormonov. Hormon estrogen se s staranjem znižuje v krvnem obtoku pri ženskah, zlasti nastopi težava v menopavznem obdobju. Moški v poznejšem življenjskem obdobju izgubijo manj kostne gostote, saj izločajo velike količine androgena. Osteoporoza prizadene konce dolgih kosti (hrbtenica, kolk, čeljust, zapestja), kjer se dogaja največ zlomov. V poznem življenjskem obdobju osteoporotični zlomi predstavljajo veliko težavo, saj kakovost življenja močno pade. Močno se omeji gibanje posameznika, zdravljenje pa je dolgotrajnejše in zahtevno. Povprečno gledano, vsak četrti moški in vsaka druga ženska po 50. letu starosti doživita osteoporotični zlom. Četrtina ljudi v roku enega leta od zloma kolka umre zaradi pljučne tromboze, ki je posledica zmanjšanega gibanja.

Za preprečevanje osteoporoze je ključnega pomena zdrav način življenja, zdrava uravnotežena prehrana ter redna telesna aktivnost. Vaje za moč pozitivno vplivajo na kostno gostoto, hkrati pa se krepijo tudi mišice, ki so ob narastiščih povezane s kostjo, kar je ključnega pomena. Kost je sposobna zaznavati stres. Osteoblasti reagirajo na električni ravni, in ko je kost pod pritiskom, električna polja osteoblastom sporočijo, da je potrebna večja kostna masa, in tako se začne tvorba večjih kosti. Najbolj se pozna povečanje kosti ob vadbi z nadobremenitvijo (vaje za moč), saj se kosti prilagodijo in povečajo glede na povečano mišično maso. Pod velikimi pritiski kosti postanejo debelejše in bolj močne, nasprotno pa ob ležanju in neobremenjevanju postanejo krhke. Ob neaktivnosti in celodnevnem poležavanju lahko v enem tednu pride do izgube tolikšne kostne mase, kot bi je sicer izgubili v enem letu.

Vadba mora biti individualno prilagojena posamezniku, njegovemu zdravstvenemu in funkcionalnemu statusu. Pri tem je treba poudariti, da je za doseganje boljših rezultatov ključnega pomena individualnost, progresivnost, vztrajnost in redno vrednotenje uspehov. Poleg vaj z nadobremenitvijo (uteži, elastični trakovi, vaje z lastno težo), so pomembne tudi vaje za ravnotežje, vaje za izboljšanje telesne drže in agilnost, ter da ne prihaja do neželenih padcev. Redna telesna aktivnost 3-krat tedensko v sorazmerju z vnosom primernih hranil, povečuje kostno gostoto, medtem ko v odrasli dobi in starosti upočasnjuje njeno izgubo. Pozitivno vpliva tudi gibanje v naravi, saj sončni žarki spodbujajo tvorbo vitamina D v koži. Vitamin D je zelo pomemben za mineralizacijo in rast kostnine. Z vadbo v naravi tako še podvojimo učinek in še boljše vplivamo na trdnost kosti.