“STISNI POPEK NOTER IN NAPNI TREBUŠNE MIŠICE”!

Kolikokrat ste že slišali od osebnih trenerjev, fizioterapevtov, vaditeljev pilatesa ali podobnih  strokovnjakov, da je za čvrst »core« treba stisnit popek za boljšo stabilizacijo trupa? Verjetno je kdo znal ta koncept tudi dobro predstaviti in vas učiti kako to narediti. Tudi rezultat tega stiskanja je bil verjetno po nekaj tednih dober in ste morda manj čutili napet hrbet ali pa kak drug občutek iz telesa.

Toda ravno v tem je »catch.« Manj kot čutimo, lažje naredimo ponovitev več ali pa pretiravamo v telesni vadbi. Manj kot čutimo, da boli ali pa zateguje, stiska, skali itd., bolj lahko telo utrudimo. Želja vsakega trenerja ali pa osebe s ciljem postati boljši v fitnesu, športu, pilatesu itd., je torej dosežen. Toda ali je to res to kar želimo v življenju? Nas to pelje do boljšega zdravja, boljšega počutja, sproščenosti, vitalnosti in manj bolečin?

Moj nasvet za vse, ki bi me vprašali, kako čim bolj sesuti občutke iz telesa in s tem sebi omogočit izjemno hiter napredek, ki zdrži na kratek rok, je stiskanje popka noter.

No, seveda pa je nekaj na tem, gotovo. Po pol leta, letu ali več letih, bo zaradi sodobnega načina življenja hiperstimulacij in podivjanega tempa pretoka informacij rezultat tega dodatnega stiskanja trebušne votline pospešitev nastanka hernije, spondiloze, degeneracije diskov, več bo težav z išiasom, kronično utrujenostjo, slabo prebavo, migrenami, kalcinacijami, napetostjo in živčnostjo, popačenim apetitom, slabšim spanjem, smrčanjem, težavami z dihanjem itd. 

Kako pa torej narediti dober »bracing,« če že vadim v fitnesu ali pa sem na pilatesu itd.?

Kakovostno stabilizacijo trupa je bolje narediti skozi poln in močan vdih. Potem pa med vajo postopoma izdihovati. Bolj natančen opis je predstavljen v moji e-knjigi Dihanje. To prejmejo vsi udeleženci naših vadb ali pa spletnih AEQ programov. Brezplačno krajšo verzijo pa si lahko prenesete tukaj.

Smisel »bracinga« je predvsem, da zaščitimo jedro telesa in še posebej hrbtenico pred večjimi zunanjimi silami. Ob dvigovanju težkih bremen pri fitnesu, pri hitrih spremembah smeri oz. skokih pri športu je to zelo priporočljivo. Ob teh močnih kompresijskih ali strižnih silah, ki delujejo na nas, lahko ob asimetrično razvitih mišičnih strukturah ter šibkih in preveč gibljivih delih telesa pride do poškodb. Do akutnih poškodb in vnetij lahko pride ob pretiravanju in slabi presoji, koliko smo dejansko sposobni. Dandanes je sposobnost pravilne ocene zmogljivosti oz. ocene naše telesne pripravljenosti na aktivnost zelo slaba. 

Popačene ali iluzorne občutke, da zmoremo več kot nam telo resnično dopušča, je plod vzgoje in naše podzavesti, ki jo prenesemo od prednikov po vzorčenju in posnemanju skozi učenje v prvih 6 letih življenja.

Naša trma, dokazovanje, samopotrditev in prekomerna odvisnost do zlorabljanja telesa izhaja iz časov, ko je bila za preživetje takšna miselnost resnično potrebna. Še nekaj generacij pred nami so ljudje morali imeti napet trebuh in se manj čutiti, da so lahko preživeli v razmerah ob pomanjkanju energije, hrane, osnovnih življenjskih potreb oz. zaradi vojnih razmer.

Dandanes se naša podzavest bistveno ne razlikuje od podzavesti naših dedkov in babic, živimo pa v popolnoma drugačnem času. Energije je na pretek, hrane imamo v izobilju, tehnologija je hitrejša od naše zavesti, kaj šele podzavesti. Zato nimamo pravega nadzora nad čutenjem samih sebe od znotraj navzven. Telesnih občutkov iz notranjosti (interocepcija ter intuicija) je zelo redko dobro razvita pri sodobnem človeku. Zanašamo se na naš um oz. na zavest, ki pa jo vodi naš ego. Ta pa nas usmerja po nenehnih signalih iz podzavesti, ki je od naše babice, dedka in staršev. To je podobno, kot da bi želeli dandanes uspešno delati v sodobni računalniški firmi, ki razvija tehnologijo in bi to počeli na Windowsih 95 ali v MS Dosu. Enostavno nimamo niti najmanjših možnosti za uspeh, ker nimamo posodobljene podzavesti. 

Podzavest se po naravni poti spreminja izredno počasi. Podobno kot telo. Pomislite, koliko časa traja, da se vam zaceli poškodba po zlomu noge; ali pa koliko časa so se strukturno in funkcijsko razvijale vaše kosti od rojstva do mladostniških let; koliko časa je trajalo, da vam je zrasel prvi stalni zob. Potrebna so bila leta in leta. Morda celo 10 ali 15 let. Podobno je s podzavestjo. Urejanje in sprememba na podzavestni ravni je naporna in vse prej kot enostavna. Za spremembo moramo vložiti ogromno časa, energije in pozornosti, da se začnejo tvoriti nove sinapse in aminokisline v naših možganih. Najprej moramo spremeniti naše zavestno vedenje, gibanje in delovanje, šele nato pa se začne spreminjati podzavest. Po nekaj mesecih se šele sploh začnejo dogajati procesi v možganih, ko začnemo ustvarjati novo rutino, veščino ali vrlino, ki pa jo moramo konstantno ponavljati, dokler jo naša podzavest ne sprejme kot normalno. 

V današnjem svetu pa si za tak proces preprosto ne vzamemo časa, ker ga resnično nimamo ali pa mislimo, da ga nimamo. Dolgoročna sprememba je zato težka. Tudi, če natančno vemo, kako spremeniti in kako se lotiti spremembe, je lahko navidezno enostavno in vestno ravnanje vsak dan zelo težko. Prav iz tega razloga, je tako enostavno stiskati trebuh, stisniti občutke, jih potlačiti in se jih ne zavedati. A takšno početje na telesu terja davek v obliki vedno težjih kroničnih stanj. 

Zato stiskanje popka noter ne bo izboljšalo stanja na dolgi rok. Stisnjenost v trupu samo še bolj potencira našo slabo zaznavo notranjih občutkov. Telo nam vedno sporoči, kdaj je česa dovolj. Ampak, v kolikšni meri pridejo ti občutki do naše zavesti oz. površine, je pa druga stvar. Da pride živčni signal iz notranjosti telesa po živčnem sistemu do korteksa, kjer je naša zavest, mora biti dovolj močan. Mora biti pa vedno močnejši, če imamo stisnjen trebuh in napet trup. Sami sebi s tem onemogočamo, da bi telesu prisluhnili in ga upoštevali. S tem, ko ignoriramo telo, lažje sledimo zahtevam ega, ki pa želi slediti temu, kar je v okolici. Zato sledimo nemoralnim normam telesnega izgleda, sledimo načelu čas=denar, hitimo kot vsi ostali, malo spimo, ker želimo narediti več in verjamemo v pridnost in garanje, ker imamo to v podzavesti. 

Da imajo znani glasbeniki, športniki, poslovneži itd. veliko težav s kroničnimi bolečinami, težkimi boleznimi, depresijami in izgorelostmi je vedno bolj opazno. Blišč in beda uspeha, ki terja davek v obliki težkih zdravstvenih stanj ter zdravstvenih stanj otrok teh ljudi. Iluzija, ki vedno bolj zamegli naše senzorne občutke iz telesa in dejansko deluje proti nam samim, mi pa to podpiramo z dejanji in veselo divjamo naprej nas pelje v veliko entropijo. 

Zato vse, ki se najdete v stiskanju popka, občutku tesnobe in strahu, občasnem nenadnem izbruhu čustev besa in joka ter vse, ki imate določene kronične bolečine v hrbtu, imate glavobole, slabo spite ali pa se zbujate napeti, s suhimi usti ali pa težko dihate, vabim na naslednji spletni program AEQ metode, ki bo v maju.

Učil vas bom vaj za sprostitev mišičnih napetosti, izvajali bomo dihalne vaje za umiritev živčnega sistema v parasimpatikus, razlagal bom kako se postopno lotiti spreminjanja podzavesti in kako se bolj naravno gibati ter ob tem vedno bolj prisluhniti telesu in občutkom iz notranjosti.

Tukaj je povezava do več informacij v zvezi z AEQ programom v maju ter možnost prijave.