Saj hočem, ampak …

Ti je ta stavek znan? 

Ah ja, meni še predobro. Na poti ustvarjanja »Odskočnice« sva se z Nikom srečala (in se še vedno srečujeva – verjetno še bolj kot prej) z mnogo izzivi, ki so se zdeli in se še vedno zdijo prehuda gora za preplezati.

Nama je uspelo preskočiti te prepreke? Glede na to, da imamo trenutno super tečajnike in vadeče, da so naši prostori polni aha-momentov, smeha, hvaležnosti, bi rekla, da sva na dobri poti. A kljub temu se vsak dan znova sprašujeva, kam naju pelje ta pot, kje sva ga »kiksnila,« ali bodo najine ideje in način dela sprejet …

Če bi ostala pri spodnjih stavkih, bi se najina zgodba zaključila kaj kmalu.

1. Saj bi odprla s. p., ampak ne vem, če bo šlo.
2. Saj bi pisala več blogov, objav, ampak, a bo to dejansko kdo prebral?
3. Saj bi se lotila XY, ampak ne vem, če imam za to čas, voljo …

Pri tečajnikih pa slišim predvsem stavke kot so: »Želim se naučiti angleščine, ampak enostavno nimam časa,« ali pa »Nemščina mi nikoli ni šla, enostavno nisem za jezike.«

Zakorakali smo v leto 2022, decembra smo si postavili cilje, namere, januarja smo se jih držali, začenja se februar in verjamem, da je ob malo višji oviri že marsikdo od nas obupal nad zaobljubami.

Zakaj? Mogoče so bili cilji previsoki, morda si spremembe dejansko nismo želeli, morda nam je ponagajala podzavest …

Vsak od nas pa ima neka osebna prepričanja, po katerih se ravnamo vsak dan, celo življenje in za katera mislimo, da so resnična. 

Usmerjajo naše odločitve in vplivajo na to, kako si razlagamo dogodke v življenju, vplivajo pa tudi na naše razmišljanje, počutje in vedenje, torej na vsak stavek, ki ga izrečemo, in vsako dejanje, ki ga storimo.

Prevzeli smo jih od družine, kasneje tudi od skupnosti (šole, službe, prijateljev, sorodstva, socialnih omrežij …), v kateri se gibljemo, lahko so kulturno pogojeni, ali pa so plod naših pozitivnih in negativnih izkušenj. 

Če so naša prepričanja pozitivna in “zdrava,” nam zelo dobro služijo in nam omogočijo, da takoj skočimo v “akcijo.” Če pa so prepričanja, ki jih imamo za “svete,” nerealna, omejujoča, nam lahko preprečijo, da bi dosegli svoj potencial in živeli življenje, ki si ga želimo.

OMEJUJOČA ali OMEJITVENA PREPRIČANJA

Pri Odskočnici pogosto vidiva, da prihajajo najine stranke na vadbo ali jezikovni trening z omejujoči oz. celo napačnimi prepričanji.

Pridejo razočarani starši in otroci, ki so v šoli dobili vtis, da nimajo pojma o tujem jeziku in da se ga ni mogoče naučiti. Ogromno odraslih ima iz preteklosti negativne izkušnje z učenjem jezika in so prepričani, da zaradi tega ne morejo napredovati v službi, ne morejo iti na dopust nekam, kjer bi se morali sporazumevati v angleščini, niti ne upajo pomisliti, da bi pogledali film z angleškimi podnapisi ali prebrali kak članek v nemščini. 

Pogosto smo vsi mnenja, da je nekaj pretežko, ni izvedljivo in se ravnamo po svojih negativnih in omejujočih prepričanjih.

Ob katero omejujoče prepričanje pa se ti spotakneš?

Običajno se spotaknemo ob naslednja omejujoča prepričanja:

–       omejujoče prepričanje o sebi, zaradi katerega se počutimo, da nečesa ne moremo storiti, ker je nekaj “narobe” z nami (smo prestari ali premladi, nimamo lastnosti, ki so potrebne za določeno stvar, nam je nerodno, se nečesa sramujemo …);

–       omejujoče prepričanje o svetu, zaradi katerega se počutimo, da nečesa ne moremo storiti, ker se je ali bo cel svet zarotil proti nam (neodobravanje in predsodki, ki jih imajo drugi ljudje – družina, prijatelji, znanci ali celo tujci …);

–       omejujoče prepričanje o življenju, zaradi katerega se počutimo, da nečesa ne zmoremo, ker je enostavno pretežko za nas (prepričani smo, da nam ne bo uspelo, ker je to nekdo že poskusil, naredil in je svetlobna leta pred nami – zato odpovemo že preden sploh začnemo; vedno smo “prezaposleni” in nimamo časa).

Taka prepričanja nas držijo nazaj, preprečujejo nam, da bi živeli življenje, ki si ga želimo in nam ne dovolijo, da bi izkoristili svoje zmožnosti do popolnosti.

Grozno je, da se omejujočih prepričanj (večinoma) ne zavedamo, saj menimo, da so to splošna dejstva, ki jih ne moremo spremeniti oz. premagati. 

Ponavadi si govorimo: 

“Tega se pač ne da spremeniti.”

“To se vedno dogaja samo meni.”

“Zakaj bi poskusil/a, če tako ali tako vem, da mi ne bo uspelo.” 

“Nikoli se ne bom naučil_a angleščine.”

“Prestar/a (premlad/a) sem, da bi se prijavila na višje delovno mesto. Nihče me ne bo jemal resno.”

“Zmeraj naredim vse narobe.”

Pred začetkom vadb ali jezikovnega treninga z našimi bodočimi strankami vedno opraviva razgovor, da vidiva, kje oseba je, o čem razmišlja, kaj so njene “bolečine” in prepričanja. Le tako lahko s pristopom, ki je prilagojen le tebi, na treningih ovržemo in odpravimo določena negativna prepričanja, ki te omejujejo, da dosežeš svoj cilj.

Kako lahko premagam svoja omejujoča prepričanja

Obstaja kar nekaj tehnik, moraš pa se zavedati, da so ta prepričanja v tebi zakoreninjena že kar nekaj let ali celo desetletij, zato zagotovo ne bo šlo čez noč.

Obstaja kar nekaj tehnik, moraš pa se zavedati, da so ta prepričanja v tebi zakoreninjena že kar nekaj let ali celo desetletij, zato zagotovo ne bo šlo čez noč.

Pri sebi in tudi svojih strankah (se morda niti ne zavedajo) skozi tečaj uporabljam nekaj tehnik, ki so se izkazale za “game changer:”

Takoj spremeni svoj notranji glas 

Iz svojega “besednjaka” odstrani fraze, kot so:

Zapiši si vsa omejujoča prepričanja, da imaš črno na belem.

Zapiši si vsa omejujoča prepričanja, da imaš črno na belem. Če nam nekaj le plava v mislih, temu ne pripisujemo velikega pomena in se izogibamo “realnosti.” Ko pa imamo zapisano, se šele zavedamo, kako veliko breme nosimo na ramenih.

Nato si napiši tudi cilje, ki jih nisi dosegel/la ali take, o katerih si nisi niti drznil/a razmišljati (kako si postaviti cilje, si lahko prebereš TUKAJ).

Potem se vprašaj:

“Kaj imam od tega prepričanja?” / “Mi pomaga pri doseganju želenega cilja?”

“Zakaj nisem dosegel/la teh ciljev?”

“Kaj si resnično želim v življenju?

”Kaj bi naredil/a, če bi vedel/a, da mi ne more spodleteti

če nečesa nimaš (pa si močno želiš), se vprašaj: “Zakaj pa nimam?”

in na koncu: “Kako lahko to dosežem?”

Vsak odgovor ali idejo si nujno zapiši. Če ne poznaš odgovora, uporabi internet, vprašaj nekoga, ki ima morda izkušnje s tem. Poskušaj se izogibati forumov, ker najdemo velikokrat nerealne in popolnoma napačne odgovore. Več kot boš napisal/a, več idej in rešitev se ti bo porodilo v mislih.

Da ne boš zapadel/la na stara pota, si vse negativne trditve zapiši in jih spremeni v pozitivne:

a)     “Ne morem se prijaviti na delovno mesto, saj ne znam nemščine, zagotovo mi ne bo uspelo.” → “Učenje tujega jezika je lahko zelo zabavno, nekaj že znam, ostalo pa se bom naučil/a. V življenju je treba včasih tvegati, tudi če mi spodleti, se bom naučil/a nekaj novega.”

b)     “Preveč sem izmučen/na od službe in otrok, bom raje spustila današnjo vadbo.” → “Gibanje mi vedno dvigne razpoloženje, čeprav se mi zdaj ne ljubi, se bom po vadbi počutil/a super, definitivno bom imel/a tudi več energije.”

Ne misliti, da bo to tako lahko. “Naša resnica” je močnejša, kot si misliš. Včasih nam možgani lažejo – če pa bomo izzvali svoja prepričanja, lahko možgane prelisičimo tudi mi.

V življenju moraš enostavno začeti in vztrajati, vsak dan moraš svoja pozitivna prepričanja prebrati na glas in si jih ponavljati v mislih. Zelo dobro je, da te nekdo na tvoji poti SPODBUJA!