Razumem, boli? A Kako močno, kje in zakaj?

Najprej je potrebno razjasniti nekaj osnovnih pojmov glede bolečine. Bolečina sama po sebi je zelo širok pojem. Odvisno je od mnogih dejavnikov. Lahko gre za pekočo bolečino, skelenje, zbadanje, itd. A še bolj kot to je pomembno, da veste kateri tip bolečine je potrebno vzeti resno in katerega ne. Seveda, če padete iz 3. nadstropja in si zlomite obe nogi, je jasno, da gre za resne bolečine. Vseeno pa pogosto opažam, da določene bolečine ljudje jemljemo precej preveč resno, spet druge pa precej premalo ali pa se jih sploh ne zavedamo. 

Najprej bomo razdelili bolečine na: 

– Akutne bolečine,

– kronične bolečine in poškodbe.

To je taka zelo groba in osnovna razdelitev, a koristna za lažjo predstavo. 

POŠKODBE: Gre za mehansko poškodbo tkiva, ki je rezultat različnih dejavnikov.

1. Lahko pa gre za avtomobilsko nesrečo, padec iz 3. nadstropja, pasji ugriz, pretep, itd. Ni pa nujno vsaka bolečina tudi rezultat poškodbe. 
2. Lahko gre za poškodbo zaradi slabega ravnanja s telesom. Posledica kroničnih stanj rezultira v mehansko poškodbo. To pomeni, da ste skozi življenje pridelali mehansko poškodbo. Vse degenerativne spremembe v telesu (hernije, obrabe, …). Kronične bolečine oz. diagnoze, ki jih dobimo pri zdravniku so vedno posledica in nikoli vzrok. 

AKUTNA BOLEČINA: 

Je nenaden odziv telesa v obliki bolečine. Ponavadi gre za ostro bolečino. Z bolečino nas telo opozarja, da naj nekaj spremenimo. V bistvu gre za pozitiven pojav, saj bolečina vedno vpliva na nas, da nekaj spremenimo. 

Akutna bolečina je običajno nociceptivna bolečina, to pomeni, da je posledica vzdraženih nociceptorjev zaradi poškodbe ali bolezni. Poznamo somatske in visceralne receptorje. 

• Somatski nociceptorji se nahajajo v koži, podkožju, mišičnih ovojnicah in drugih vezivnih tkivih, pokostnici, endostu ter v sklepnih ovojnicah. Vzdraženje somatskih nociceptorjev običajno povzroči ostro, dobro lokalizirano bolečino. Občutenje te bolečine imamo običajno bolj razvito zaradi propriocepcije.
• Visceralni nociceptorji pa se nahajajo v drobovju in okoliških tkivih. Vzdraženje visceralnih nociceptorjev je slabše lokalizirano. Povzroča bolj globoko ali krčevito bolečino, ki lahko seva tudi v zunanje predele telesa. Ta vrsto vzdraženosti kasneje zaznamo, saj imamo običajno slabšo zaznave notranjosti membrane oz. interocepcijo. Problem pa nastane, ker pogosto začutimo močno bolečino v notranjosti, ko je nekaj že zelo narobe.

To je pomembno zato, da ločite bolečino glede na lokacijo. Torej bolečine so somatske kadar prihajajo iz telesne površine, visceralne oziroma drobovne pa izhajajo iz notranjih tkiv in organov. 

Bolečino delimo tudi po jakosti. Kadar je vrednost po vidno analogni lestvici (VAL) do 3, govorimo o šibki bolečini, pri vrednostih med 3 in 6 govorimo o srednje močni bolečini, nad 7 pa o močni bolečini. Glede na mehanizem nastanka pa je bolečina lahko nociceptivna ali pa nevropatska. Pri nociceptivnem nastanku gre za vzdraženje nociceptorjev, pri nevropatskem pa za okvaro v živčni strukturi. 

Med tipične primere akutne bolečine spadajo: 

• bolečina po operacijah, 
• po poškodbah, 
• ledvične kolike, 
• žolčne kolike, 
• zobobol, 
• bolečina ob vnetjih, 
• ob porodu, 
• bolečina ob akutnem miokardnem infarktu in druge vrste ishemične bolečine (bolečina, ki nastane zaradi oviranega dotoka krvi).

KRONIČNA BOLEČINA: 

Se zelo razlikuje od akutne bolečine. Gre v bistvu za nasprotje in je negativen pojav, saj nismo poslušali telesa (akutne bolečine ali pa znakov, ki jih bi morali začutiti, ni pa nujno da jih, ravno zaradi slabše propriocepcije ali interocepcije). 

Kronična bolečina je posledica slabega ravnanja s telesom oz. slabe povezave uma in telesa. Po časovni opredelitvi naj bi med kronične bolečine šteli vse bolečine, ki trajajo več kot 3 mesece. Nekateri zagovarjajo tudi daljše obdobje, a to niti ni tako pomembno. Pomembno je, da razumete, da gre za drug tip bolečine.

Pri prehodu iz akutne bolečine v kronično so vpleteni različni mehanizmi, ki so zapleteni in vključujejo medsebojne odnose v receptorskih sistemih, znotrajcelične spremembe koncentracije ionov in drugih snovi ter funkcionalne in anatomske spremembe v živčnem sistemu za zaznavanje bolečine.

Kronična bolečina različnih etiologij tudi vpliva na strukturne in funkcionalne spremembe v možganih. Zato se zaradi slabše funkcije telesa vedno sčasoma spremeni tudi struktura. Raziskave s slikanjem z magnetno resonanco (MR) so pokazale spremembe v anatomskih in funkcionalnih povezavah v osrednjem živčevju (CNS), pri čemer so prizadeti ravno tisti predeli možganov, ki so povezani s proženjem bolečine. Nadalje se vztrajna bolečina povezuje z izgubo sive možganovine, ki pa je reverzibilna in se stanje po prenehanju bolečine lahko normalizira. 

Za lažje razumevanje temu v somatiki in pri AEQ metodi® rečemo tudi senzorno-motorna amnezija oz. čutilno-gibalna izguba spomina. Ali pa celo odtujitev, če smo se v takem stanju že rodili. To pomeni, da smo z leti izgubili občutek, da nas nekaj kronično boli. Ljudje pogosto temu rečemo, da smo se navadili ali pa da gre za proces staranja. 

Dostikrat pa pride tudi do akutne bolečine saj zaradi slabe interocepcije sploh ne začutimo, da gre na slabše. Da torej pretiravamo z delom, športom, oz. različnimi odvisnostmi (dobrimi in slabimi) ter predolgo ignoriramo sami sebe. Telo nam sicer s kroničnimi bolečinami sporoča, da nismo vredu vendar dlje, ko takšno stanje ignoriramo manj čutimo, da nekaj boli. Hkrati pa se tudi funkcijsko in strukturno spreminjamo. Npr. povesijo se nam rame, poveča lordotična krivina, vedno bolj šepamo na eno nogo, itd. 

Funkcija in struktura se spremenita ravno z namenom, da se “navadimo” na novo normalno stanje. Na ta način naši možgani (subkorteks) zagotovi naše preživetje. Nam se zdi, da se staramo, manj čutimo sami sebe, strukturno in funkcijsko smo spremenjeni in na ta način živimo še mnogo časa. Toda cena, ki jo plačamo za neupoštevanje telesa je visoka.

Davek, ki ga plačujemo se plača v obliki kroničnih bolezni in kroničnih stanj v različnih oblikah. Astma, bipolarna motnja, disleksije, mutizmi, Diabetes tipa 1 ali 2, epilepsija, avtizem, hiperaktivnost, različne alergije in tudi težje oblike kot so rakava obolenja itd. 

Stanja pa tudi prenašamo na nove rodove (sinovi, hčerke, vnuki, vnukinje) saj se tako genetsko kot tudi po principih epigenetike zapisi prenašajo naprej. Zato ni nič čudnega, ko potem znanci ali pa sosedi radi povedo, da se sin enako drži kot njegov oče. Da hčerka enako hodi kot mama. Da ima Luka kolena na x, kot vsi njegovi predniki.

NAČINI LAJŠANJA BOLEČINE:

Najpogostejši način lajšanja in zdravljenja bolečine je na žalost še vedno lajšanje z zdravili. Tradicionalno se uporabljajo zdravila s primarno protibolečinskim učinkom. To pa seveda ne more spremeniti naše funkcije in strukture ter nam povečati nadzor in občutek (interocepcijo, propriocepcijo), da lahko zaznamo in pravočasno ukrepamo. Da bi se lotili vzrokov in se celostni lotili kroničnih stanj je daleč najbolj učinkovita AEQ metoda® ter klinična somatika.

Obstajajo seveda tudi nefarmakološki pristopi, ki so mnogokrat tudi uspešni, a manj posegajo v podzavestne spremembe posameznike, ki so nujne za dolgoročno spremembo na telesu in možganih. Ti pristopi lahko zavestno in na kratek rok pomagajo in so zelo dobrodošli ter priporočljivi. Joga, pilates, funkcionalna terapevtska vadba, masaža, TENS (transkutana elektrostimulacija), akupunktura, magnetoterapija, kinezioterapija, manualna terapija, kiropraktika. Ter tudi seveda psihoterapija ter ostale oblike terapij. 

Pri zaznavanju bolečin seveda ne moremo mimo psiholoških dejavnikov. Zato je zaznava bolečine, njena jakost in odzivanje našega telesa zelo različno. Temu po domače pravimo prag bolečine. Malo za šalo bom dal primer, ki me je pred kratkim nasmejal. Moški še kako dobro poznamo bolečine, ki jih prestajajo ženske med rojevanjem. Saj smo vsi imeli že kdaj 37° vročine. 

Pa, če prenesem to na realen primer. Zvin gležnja je za nekatere tako močna bolečina, da bodo vzeli 5 protibolečinskih tablet, spet drugi pa bo nadaljeval z igro nogometa do konca in šele naslednji dan vstal z otečeno nogo. Seveda je odvisno tudi od samega načina zvina gležnja in različnih mehanskih dejavnikov. A primer je zgolj za lažjo predstavo. 

NAČINI SAMOPOMOČI PRI AKUTNIH BOLEČINAH:

Ogromno je bilo že napisano o postopkih R.I.C.E. ali pa P.R.I.C.E. (počitek, hlajenje, kompresija, elevacija). Na kratko gre za postopek, ki je precej ustaljen v našem zdravstvenem sistemu. Dal bom primer, ko si zvijemo gleženj. Specialist otečen gleženj imobilizira ali povije potem pa ga hladimo in počivamo z dvignjeno nogo nad višino srca. 

Sistem sicer ni slab, če imamo na razpolago čas in nismo odvisno od naših nog. V kolikor pa je naše življenje odvisno od našega telesa pa je lahko tak princip predolg in nevaren. Težava je namreč predvsem v predolgi imobilizaciji in pogosto tudi premočni kompresiji. Poleg tega tudi hlajenje ni najboljša izbira.  

Bolj primerno v primeru zvina bi bilo naslednje zaporedje:

Potem se vprašaj:

1. Počitek in hlajenje zgolj prvih 24 ur, če je bolečina res huda. Led res zavira signale bolečin v možgane. Vendar pa slab stranski učinek je, da zavira proces celjenja in celičnega zdravljenja metabolizma. To pomeni, da zavira potek akutnega vnetja, celično presnovo in ovira otekanje in prenos medcelične tekočine zaradi podhladitve limfnega obtoka.
2. Aktivni počitek, dvig poškodovanega dela nad nivo srca a v funkcionalen položaj, kjer ga lahko premikamo do bolečine. Nežno redno razgibavanje.
3. Izogibat se protibolečinskim tabletam in protivnetnim zdravilom, ker so le te zaradi stranskih učinkov in rušenja senzoričnega dojemanja bolečin in telesa nasploh slaba. Izgubljamo nadzor in občutek za telo, kar nikakor ni dobro. Ne za rehabilitacijo kot tudi na splošno.
4. Čim prej začeti z gibanjem. To pomeni zelo lahkotno razgibavanje in obremenjevanje do bolečine. Tu je pogosto problem pri tistih z nizkim pragom dojemanja bolečine saj lahko zaradi pomanjkanja senzoričnih občutkov preveč agresivno začnejo z vajami. Enako velja za tiste z visokim pragom bolečine. Pri tem ekstremu pa imajo ljudje zaradi travme (poškodba) ali pretiranega strahu pred bolečino odpor do vsakršnega premikanja v poškodovanem predelu. Kar pa je mnogokrat bolj psihičnega izvora kar vpliva na dojemanje bolečine. V takem primeru predlagam umirjanje z lahkotnimi dihalnimi vajami. Sproščenost dela čudeže ter pospeši proces regeneracije saj zaradi višjega odstotka ogljikovega dioksida, dobimo več kisika ter posledično hranljivih snovi v poškodovan predel. Tkiva pa se tako hitreje celijo. Za več informacij pa predlagam, da si preberete knjigo Patricka Mckeowna – Dober dih ali pa se udeležite spletnih programov AEQ dihanja®.

V primeru lažjih in zmernih poškodb se popoln obseg gibljivosti pridobi 14 dni do tri tedne po poškodbi. Če je še vedno prisotna omejitev gibljivosti po tem času, priporočam posvet s fizioterapevtom, kineziologom ali osebnim trenerjem.

Po 3 tednih bi morala biti zmerna poškodba sanirana do te mere, da se lahko začnete postopoma ukvarjati s somatskimi vajami AEQ metode®, vadbo z nadobremenitvami (vaje za moč), z vajami za propriocepcijo (vaje na eni nogi/roki, miže, ravnotežne deske, itd.), funkcionalne vaje z namenom obvladovanja vedno večjih obsegov giba v poškodovanem sklepu in zdravem sklepu.

Vendar to je zelo na grobo napisan postopek. Pri rehabilitaciji poškodb seveda obstaja ogromno postopkov ter še več izjem. Izvaja pa se jih s strokovnjaki in učitelji. Več o teh postopkih v kakšnem prihodnjem zapisu.

NAČINI SAMOPOMOČI PRI KRONIČNIH BOLEČINAH:

Daleč najbolj priporočljiva in dokazano uspešna oblika urejanja kroničnih stanj je AEQ metoda®. Aleš Ernst je metodo razvil na podlagi klinične somatike Thomasa Hanne ter svojih ugotovitev s področja fizike, anatomije, psihologije, biologije ter znanj s področja fiziologije in gibanja.  

Predlagam, da si več o AEQ metodi poslušate različne vloge dosegljive na Youtube kanalu ter preverite spletno stran AEQ metode®. 

Spletna stran AEQ metode: https://aeq.si/

Podcasti na temo AEQ metode: https://www.youtube.com/watch?v=Ckxg0c4cW_w

Kot učitelj AEQ metode 1. stopnje® ter učitelj AEQ dihanja 1. stopnje® pa vas vabim tudi na svoje spletne AEQ programe®, ki jih izvajam preko Zooma. Več o aktualnih programih pa na tej povezavi: AEQ spletni program