Da je naša drža sključena, da šepamo na eno nogo ali pa imamo povečano krivino v ledvenem delu so v večini primerov krivi podzavestni mišični refleksi. Vzroki tičijo v tem, da smo izgubili nadzor nad uravnavanjem tonusov v mišičnih skupinah, ki držijo telesno strukturo. Razloge gre iskati v načinu življenja, v prvih 6 letih otroštva ter zgodovini udarcev ali poškodb. Bolj natančno predstavljam tri somatske reflekse, ki nas držijo v določenem položaju ali drži, pogosto pa se jih niti ne zavedamo.

Refleks rdeče luči

se sproži, ko občutimo strah ali tesnobo. Ko nas nekaj ali nekdo prestraši lahko to najbolje začutimo. Je refleks bega ali umaknitve. Lahko bi mu rekli tudi zavora, ki jo aktiviramo, ko začutimo nevarnost. Gre za preživetveni refleks, ki je skupen vsem živim bitjem v naravi, ki imajo hrbtenico. Lahko ga opazimo pri mački, ko se prestraši in se stisne ter nagrbanči. Zaradi strahu se zakrči v predelu trebuha. Enako je pri človeku. Zakrčimo mišice trebuha in prsi na zgornjem delu trupa, spodaj pa notranje stegenske mišice (adduktorje), ki povlečejo noge skupaj in jih zarotirajo navznoter. Če bi nas nekdo ujel v objektiv ob glasnem poku, bi dobili držo podobno sključenemu starcu s palico oz. hojico. 

Ker se rdeči refleks sproži zaradi podzavestne reakcije, nimamo vedno nadzora nad tem. Ker nas naša podzavest varuje pred nevarnostjo in smrtjo je to lahko odlična prirojena telesna funkcija. Težava pa nastane kadar se refleks sproži, ko nismo resnično ogroženi, ko se ne bi smeli umakniti ali pobegniti pred situacijo ali odnosom. 

Prehiter življenjski tempo ter kopija podzavesti, ki jo dobimo od naših staršev ter prednikov, sta glavna vzroka, da pride do aktivacije refleksa prepogosto. Strah, nenehne skrbi, ki so pogosto pretirane, preveč previdnosti, skromnosti ter pretirana kritičnost do sebe ter drugih so tipične lastnosti, ki jih podedujemo vsi, ki imamo pretirano podzavestno aktiviran refleks rdeče luči. Pogosto se počutimo utesnjene ob določenih osebah ali v večji družbi. Raje ostanemo tiho ali pa se umaknemo kot, da bi izrazili svoje mnenje. Če je le možnost se usedemo saj nam to paše ter smo kronično utrujeni pa ne vemo točno zakaj. Velikokrat sedimo sključeno, z glavo pomaknjeno naprej in rameni navznoter. Dihamo plitko, hitro in brez premorov. Prepogosto čutimo strah pred napako v prihodnosti, ne upamo začeti določenih obveznosti ter se izogibamo izpostavljanju ter javnemu nastopanju. 

Refleks zelene luči ali Landau refleks

Refleks zelene luči ali Landau refleks se pri novorojenčkih pojavi pri okoli 3 do 6 mesecih starosti. V poziciji, ko dojenček leži na roki matere obrnjen na trebuh z očmi usmerjenimi v navzdol se sproži na tak način, da aktivira fascije in mišice zadnje verige (zadnjega dela telesa) in se izravna v konveksno obliko glede na tla. Takšen naravni refleks je zaželjen in nujno potreben za normalen motorični razvoj vsakega otroka. 

Mišice, ki se ob aktivaciji zelenega refleksa napnejo so od začetka predvsem mišice vratu. To vidimo, ko dojenček dvigne glavo. Vsakič, ko ga položimo na trebuh bo aktivno pogledal v širni svet in napel mišice okrog tilnika ter zgornjega dela hrbta ter ramen. To dojenčku omogoča začetek premikanja naprej ter v nadaljevanju razvoja stoje in hoje.

Refleks zelene luči se podzavestno aktivira tudi v odrasli dobi. Če se zaradi senzorno-motorne amnezije ali senzorno-motorne odtujitve ponavljajoče aktivira prepogosto, le ta vodi v kopico težav. Refleks se lahko zaradi različnih razlogov, predvsem povezanih z vzgojo aktivira tudi, ko to ni potrebno oz. je nezaželeno. Sčasoma se mišice v hrbtu ter vratu aktivirajo brez nezavedno. To pa seveda škoduje saj postajamo vedno bolj zakrčeni in napeti v teh predelih. Gibanje postaja bolj togo ter oteženo.

Aktivirajo se mišice spodnjega dela hrbta, mišice po zadnji strani nog (hamstringi in meča) ter zadnjične mišice. Ukrivi oziroma usloči se ledveni del, rame se pomaknejo nazaj, glava pa dvigne. Stoječa drža izgleda kot, da bi tak človek zavzel držo vojaka. Stoji pokončno z rameni pomaknjenimi nazaj ter izrazito lordotično krivino.

Takšna drža je značilna za ljudi, ki se gibljejo hitro a glasno ter togo. Vedno se jim nekam mudi in so redko v sedanjosti, čuječi. Običajno imajo ogromno dela ter iščejo vedno nove projekte, čeprav imajo že polno dela v službi, doma, s hobiji itd. Na daleč se vidi, da jim pogosto popušča koncentracija, postajajo živčni ob dolgčasu ali daljšem počitku. Velikokrat iščejo beg v obliki pretiravanja s športom, zabavami, alkoholom, cigareti, hojo v hribe ter ostalimi “zdravimi ter manj zdravimi” odvisnostmi. 

Takšen način življenja in pretirano aktivirana zelena luč povzroča vedno več kroničnih težav. Pogoste so različne težave s hrbtom. Predvsem hernije, protruzije, išias, bočečine v predelu vratu ter ramenih. Dostikrat se pojavijo glavoboli, kasneje po 30 letu pa kronična utrujenost, naveličanost, stanje anhedonije ter izgorelost.

Travma refleks

Gre za tretji somatski refleks, ki je posledica nesreče ali poškodbe. Ob določeni akutni poškodbi, npr. zvinu gležnja ali pa močnem udarcu ob padcu, se telo zaradi bolečine začne odmikati na nasprotno stran. Tam, kjer nas ne boli. To se zgodi kot posledica, saj nas podzavest vedno varuje pred nevarnostjo oz. bolečino. Ta refleks lahko opazimo pri ljudeh, ki so s telesom nagnjeni v levo ali desno (npr. skolioza), ali pa imajo eno ramo višje kot drugo. 

Pogosto je tudi šepanje na eno nogo. Sploh pri starejših ljudeh, saj zaradi vedno večje senzorno-motorne amnezije pride do tega, da ne občutijo več volje da bi odpravili neželeno telesno stanje. Bolečine ne čutijo več, ker slabše zaznavajo (interocepcija ter propriocepcija) občutke iz telesa.  Posledično se zaradi vedno večje odtujenosti zmanjša želja po urejanju stanja in pride do nagiba medenice, rame ali hrbtenice. Oseba ostaja v travma refleksu, kar ji onemogoča lahkotno dihanje, gibanje postaja oteženo in nerodno. 

Z odpravo refleksa travme, ki vedno prizadane lateralne (bočne) predele telesa bi stanje lahko uredili. S somatskimi vajami in vajami AEQ metode® se lahko takšno stanje uredi ne glede na starost, izkušnje in fizično pripravljenost. Običajna je bolečina po stranskih predelih noge na zunanji strani, po bočni strani trupa in navzgor proti ramenom ter glavi.  

Spletni program AEQ dihanja je odličen začetek v urejanje dihalnega ritma ter podzavestnih mišičnih refleksov. S tem si omogočimo, da se lahko začnemo ukvarjati z urejanjem svoje čustvene zrelosti in učinkovitosti. S tem pa spreminjamo svoje delovanje, izražanje in vedenje. S spremembo sebe se sproti spremeni tudi okolica, ki nas obdaja saj sami vplivamo na spremembo stanja.

Vabljeni na aktualni spletni program AEQ dihanja v novembru!